01 230 12 13

  pisarna@odvetnik-marovt.si

Kdaj gre za veliko strokovno napako?

Naročnik v razpisni dokumentaciji kot izključitveni razlog lahko določi tudi negativne izkušnje, ki jih je imel s ponudnikom pri izvajanju že sklenjenih pogodb. Kadar naročnik navedene ta fakultativni izključitveni razlog v razpisni dokumentaciji, mora, preden odda javno naročilo ugotoviti, ali pri ponudniku/ih obstajajo kršitve pogodbenih obveznosti, ki jih je mogoče opredeliti kot precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih obveznosti. V primeru, kadar naročnik tovrstne kršitve ugotovi, ponudniku, ki krši pogodbene obveznosti, naročila ne sme dodeliti – postopek oddaje javnega naročila mora namreč izvajati strogo v skladu s pravili, ki jih sam določi v razpisni dokumentaciji.

Točka f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 vsebuje določene pojme in pravne standarde, ki jih je treba v vsakem konkretnem primeru aplicirati na konkretna pogodbena ravnanja določene pogodbene stranke in ugotoviti, ali slednja predstavljajo tako resne kršitve pogodbenih obveznosti, da jih je mogoče šteti za precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih obveznosti, zaradi katerih je naročnik predčasno odstopil od prejšnjega naročila oz. pogodbe ali uveljavljal odškodnino ali je izvedel druge primerljive sankcije. Naročnik ima v vsakem postopku oddaje javnega naročila možnost, da v primeru, kadar se odloči uvrstiti fakultativni izključitveni razlog iz točke f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 v razpisno dokumentacijo, bodisi zgolj povzame zakonsko dikcijo bodisi navede tudi konkretnejša ravnanja oz. kršitve pogodbenih obveznosti ali uveljavljene pogodbene sankcije, ki jih bo štel kot izključitveni razlog, pod pogojem, da se giblje v zakonsko dopustnih okvirih.

Iz točke f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 (enako pa tudi iz točke g) četrtega odstavka 57. člena Direktive 2014/24/EU, po kateri je povzeta zakonska norma) je razvidno, da mora konkretna pogodbena kršitev predstavljati precejšnjo ali stalno pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih pogodbenih obveznosti in mora imeti za posledico odstop od pogodbe, uveljavljanje odškodnine ali drugo primerljivo sankcijo. Iz zakonske dikcije je razvidno, da kakršnakoli kršitev pogodbe oz. kakršnakoli pomanjkljivost pri njenem izpolnjevanju ne more predstavljati razloga za izključitev ponudbe, temveč mora iti bodisi za precejšnjo (večjo oz. hujšo) pomanjkljivost bodisi stalno (ponavljajočo) pomanjkljivost. Pomanjkljivost se mora nanašati na ključne (bistvene) pogodbene obveznosti, ne pa na nebistvene obveznosti oz. nebistvena opravila, ki so morda glede na pogodbena določila le postranskega pomena. Poleg tega mora imeti kršitev pogodbenih obveznosti resne posledice, zaradi katerih pride do odstopa od pogodbe ali (v primeru nastanka škode) do uveljavljanja odškodnine oz. do drugih primerljivih sankcij. Namen določbe točke f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 je vzpostavitev možnosti, da naročnik iz postopka oddaje javnega naročila izključi ponudnike, ki se izkažejo za nezanesljive pogodbene partnerje. Na nezanesljivost pogodbenega partnerja lahko kažejo tako pomanjkljivosti, do katerih je prišlo pri izvajanju prejšnje pogodbe o izvedbi javnega naročila (v smislu že zaključene ali odpovedane pogodbe), kot tudi pomanjkljivosti, do katerih je prišlo pri izvajanju pogodbe, ki sicer v trenutku izvajanja postopka oddaje javnega naročila še traja oz. jo naročnik (še) ni odpovedal, je pa uveljavljal druge primerljive sankcije.

Pri presoji, kakšne konkretne kršitve pogodbenih obveznosti lahko predstavljajo precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih obveznosti, je treba upoštevati tudi napotila iz Direktive 2014/24/EU. Ta namreč v 101. točki preambule pojasnjuje, da bi naročniki morali imeti možnost izključitve ponudnikov, če so se pri izvajanju prejšnjih javnih naročil pri njih pokazale večje pomanjkljivosti glede ključnih zahtev, denimo nezmožnost dobave ali izvedbe, velike pomanjkljivosti dobavljenega proizvoda ali opravljene storitve, zaradi katerih sta bila ta proizvod ali storitev neuporabna za predvideni namen, ali neustrezno ravnanje, ki vzbuja resne dvome glede zanesljivosti gospodarskega subjekta. Ob tem 101. točka preambule Direktive 2014/24/EU pojasnjuje, da bi morali naročniki pri uporabi neobveznih razlogov za izključitev posebno pozornost nameniti načelu sorazmernosti. Kot je zapisano, bi bilo ponudnika zaradi manjših nepravilnosti dopustno izključiti le v izjemnih okoliščinah, in sicer takrat, kadar se v primeru ponavljajočih se manjših nepravilnosti lahko pojavijo dvomi glede zanesljivosti ponudnika.

Iz odločitve Državne revizijske komisije, www.dkom.si: 18-189/2017 DARS, DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI, D.D.