01 230 12 13

  pisarna@odvetnik-marovt.si

Dedovanje in družinsko pravo

Davek na dedovanjePri dedovanju govorimo o prenosu lastninske pravice iz umrlega na dediča. Predmet dedovanja so lahko premičnine ali nepremičnine, pravice posameznika (z izjemo strogo osebnih), pa tudi dolgovi in bremena zapustnika.
V Sloveniji se lahko deduje po dveh pravnih podlagah:
• dedovanje po zakonu,
• dedovanje po oporoki.

Dedovanje po zakonu

Dedovanje po zakonu pride v poštev v primerih, ko zapustnik ni napravil oporoke, je le-ta neveljavna oz. kadar dedič ne želi ali ne more dedovati. Zakon pa z nekaterimi instituti posega tudi v oporočno dedovanje, ki ga bomo opisali kasneje.

Zakonito dedovanje temelji na dednih redih. V Sloveniji poznamo tri dedne rede:

  1. dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
  2. dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
  3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.

Med posameznimi pripadniki dednih redov se dediščina deli na enake dele. V primeru, da zapustnik ni imel potomcev, je pa bil poročen ali je živel v zunajzakonski skupnosti, bodo polovico premoženja podedovali njegovi starši, polovico pa partner zapustnika. 

Prav tako pa ne smemo pozabiti na institut vstopne pravice, ki pomeni pravico dediča, da deduje namesto svojega prednika, ko ta ne deduje. Institut vstopne pravice se uporablja, ko je dedič umrl pred zapustnikom, je dedno nevreden, ali se je odpovedal dedovanju v lastnem imenu in ne v imenu svojih potomcev, torej zapustnikovih vnukov.

Dedovanje po oporoki

Dedovanje po oporoki je vrsta dedovanja, kjer dedič podeduje zapustnikovo premoženje, ker mu ga je ta zapustil z oporočno listino, ki predstavlja tudi pravno podlago za dedovanje. Vendar je tudi zapustnikova volja zapisana v oporoki omejena z določenimi pravnimi instituti, ki imajo predvsem nalogo varovati dediča in smo jih pojasnili v nadaljevanju.

Zapustniki se največkrat odločajo za lastnoročno oporoko ali za oporoko pred pričami. Kot že ime pove, mora biti lastnoročna oporoka nujno napisana z lastno roko in tako tudi podpisana. Pri pisni oporoki pred pričami ni pomembno, kdo oporoko sestavi, pomembno je le, da oporočitelj sestavek, ki ga je napravil nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka in se priči podpišeta na sami oporoki.

Dedovanje in davek

Višino davka na dedovanje ureja Zakon o davku na dediščine in darila, višina pa je odvisna od dednega reda, ki mu dedič pripada. Prvi dedni red je davka oproščen. Davka je oproščen tudi dedič, ki podedovano odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava. Davka prav tako ni potrebno plačati osebi, ki je podedovala dosmrtni užitek nepremičnine.