01 230 12 13

  pisarna@odvetnik-marovt.si

Delovno razmerje v Slovenski pravni ureditvi

Delovno razmerje je dvostransko pravno razmerje, ki se ustvari med delavcem in delodajalcem na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje bi glede na definicijo, ki izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih lahko opredelili s petimi elementi:

  • prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca,
  • delo za plačilo,
  • osebno delo,
  • nepretrgano opravljanje dela,
  • delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.


Če v dotičnem razmerju lahko najdemo vse zgoraj naštete elemente, govorimo o delovnem razmerju in se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (na primer s sklenitvijo pogodbe o delu), ampak samo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, razen v primerih, ki jih določa zakon. Navadno delodajalec z zaposlenim sklene redno pogodbo o zaposlitvi. Če pa se zaposluje poslovodno osebo, kot je na primer član uprave, potem je pametneje skleniti t. i. individualno pogodbo o zaposlitvi. Tako redna, kot tudi individualna pogodba o zaposlitvi morata biti sklenjeni v pisni obliki.

Kolektivno delovno razmerjePrenehanje delovnega razmerja in njegove posledice

Kadar govorimo o prenehanju delovnega razmerja je najprej potrebno ločiti ali ima posameznik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen ali za nedoločen čas. V primeru, delovnega razmerja za določen čas, delovno razmerje preneha, ko se pogodba izteče, če pa stranki svoje zadolžitve nemoteno opravljata naprej, se šteje, da je pogodba prerasla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko razveže, vendar le v primeru, ko se stranki za to dogovorita ali v nekaterih drugih izjemnih primerih, ki jih opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. 

Kadar govorimo o delovnem razmerju za nedoločen čas je razlogov za razvezo pogodbe lahko več:

  • poslovni razlog,
  • razlog nesposobnosti,
  • krivdni razlog,
  • nezmožnost za delo zaradi invalidnosti,
  • neuspešno opravljeno poskusno delo.


Odškodnina ob prenehanju delovnega razmerja


V primeru, ko je delavec na delovnem mestu izpostavljen trpinčenju ali katerikoli izmed oblik diskriminacije na delovnem mestu, mu ob prenehanju delovnega razmerja pripada tudi odškodnina. Višina odškodnine se določi v skladu s splošnimi pravili civilnega prava. Vendar pa Zakon o delovnih razmerjih določa tudi, da se kot nepremoženjska škoda, ki je nastala delavcu, štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oz. diskriminatornega ravnanja delodajalca oz. zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, ki ga je utrpel delavec, pri čemer se mora pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Kako kolektivna pogodba vpliva na delavčeve pravice?


V primeru kolektivnega delovnega razmerja lahko delavec svoje pravice išče tudi v Kolektivni pogodbi, ki sicer ne sme nasprotovati Zakonu o delavnih razmerjih, lahko pa delavcu zagotavlja več pravic, kot mu jih zagotavlja sam zakon.