01 230 12 13

  pisarna@odvetnik-marovt.si

Državna revizijska komisija

Državna revizijska komisija, ki jo nekateri poznajo tudi pod oznako DKOM, predstavlja neodvisen in samostojen državni organ nadzora, ki nadzoruje postopke javnega naročanja, in s tem zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je pristojna tudi za nadzor nad izvajanjem določb zakona, ki se nanašajo na naročnika in odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, skladno z zakonom, ki ureja prekrške.

Pristojnost državne revizijske komisije v postopkih javnega naročanja v Sloveniji

Državna revizijska komisija odločitve Slovenija

Javna naročila opredeljuje Zakon o javnem naročanju. V zakonu so definirana kot pisno sklenjena odplačna pogodba med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. V Zakonu o javnem naročanju pa so opredeljena tudi naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija je pristojna za razsojanje v sporih med subjekti javnega naročanja, njeno delo pa je opredeljeno v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Državna revizijska komisija deluje na predlog stranke. Pobudnik postopka je torej stranka, ki v primeru suma kršitve sama sproži revizijski postopek. Zahtevek za revizijo se vloži neposredno pri naročniku. Aktivno legitimirana oseba za vložitev zahtevka za revizijo je vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo, se revizijski postopek prične. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrže, se vloži pritožba.

Odločitve Državne revizijske komisije za javna naročila so zavezujoče za obe stranki


Državna revizijska komisija
ima v revizijskem postopku kasatorična pooblastila, kar pomeni, da ne more nadomestiti odločitve naročnika, lahko pa, ob ugotovitvi kršitve, delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja. Odločitev, ki jo Državna revizijska komisija sprejme, je za obe stranki – tako za naročnika, kot tudi za ponudnika – zavezujoča. Postopek oddaje javnega naročila se lahko posledično nadaljuje takoj, ko Državna revizijska komisija odloči o zadevi, saj ni potrebno čakati na razsodbo drugega organa odločanja. Naročnik se mora ravnati v skladu s sklepom Državne revizijske komisije ali pa tvega globo, zagrožena kazen pa je tudi uvrstitev ponudnika na listo ponudnikov z negativnimi referencami. Tudi ponudnik, ki ni zadovoljen z izidom revizijskega postopka, je dolžan spoštovati odločitev Državne revizijske komisije, vendar pa lahko pred civilnim sodiščem vloži odškodninsko tožbo, lahko pa tudi tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o oddaji javnega naročila.