01 230 12 13

  pisarna@odvetnik-marovt.si

Javna naročila in subjekti, ki v postopku javnega naročanja nastopajo

Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Naročniki javnih naročil so organi Republike Slovenije, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, druge osebe javnega prava, javna podjetja, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, subjekti, ki niso opredeljeni v točkah od a) do č) 9. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, če jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil posebne ali izključne pravice. Ponudniki pa so lahko vse pravne osebe, registrirane za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, pri tem pa ni pomembno ali gre za domačo ali za tujo pravno osebo, saj zaradi vzpostavitve prostega pretoka blaga, ljudi, storitev in kapitala v EU ni dopustno vpeljevati razlik med domačimi in tujimi ponudniki. Postopek javnega naročanja traja od trenutka, ko naročnik ugotovi potrebo po neki dobrini, pa vse do poteka garancijskega roka za dobavljeno blago ali opravljeno storitev.

V postopku javnega naročanja se lahko znajdejo tako velika kot mala podjetja. Ne glede na velikost podjetja samega in na vrsto javnega naročanja, pa morajo subjekti, udeleženi v javnem naročanju, spoštovati temeljna načela javnega naročanja:

  • gospodarna poraba javnih sredstev,
  • enakopravnost ponudnikov,
  • transparentnost postopka oddaje javnega naročila ter
  • načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

 

Mejne vrednosti javnih naročil po ZJN-3

Zakon o javnem naročanju se uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) je enaka ali višja od naslednjih mejnih vrednosti:

V letu 2018 je prišlo do spremembe mejnih vrednosti;

ZJN-3 – splošno področje:
- iz 135.000 na 144.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti),
- iz 209.000 EUR na 221.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki),
- iz 5.225.000 EUR na 5.548.000 EUR (gradnje).

ZJN-3 – infrastrukturno področje in ZJNPOV:
- iz 418.000 EUR na 443.000 EUR (blago in storitve),
- iz 5.225.000 EUR na 5.548.000 EUR (gradnje)

Obveznost objave javnih naročil na Portalu javnih naročil

Vsako javno naročilo mora biti objavljeno na Portalu javnih naročil. Na Portalu javnih naročil so naročila razdeljena glede na predmet naročanja: blago, storitve ali gradbena dela, ter glede na vrsto postopka. Izjema od nujne objave predstavljajo evidenčna javna naročila, za katera glede na ocenjeno vrednost ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja.

Revizija postopka javnega naročanja

V primeru kršitve v primeru postopkov oddaje javnih naročil pa Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) tudi institut revizije postopka javnega naročanja.

Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima interes za dodelitev javnega naročila in ji je z domnevno kršitvijo nastala škoda. Zahtevek za revizijo pa lahko vloži tudi zagovornik javnega interesa. O zahtevku za revizijo mora najprej odločiti naročnik, šele če ta zavrne zahtevek za revizijo, se postopek nadaljuje na Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija mora o zahtevku za revizijo odločiti v 15 delovnih dneh, odkar je prejela popoln zahtevek za revizijo. Zakon pa v izjemnih primerih dopušča tudi možnost odstopanja od navedenega roka, vendar mora o tem Državna revizijska komisija seznaniti stranke.

Državna revizijska komisija lahko: 

  • ob ugotovitvi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve, zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen,
  • zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve.

V letu 2018 je prišlo do spremembe mejnih vrednosti;