01 230 12 13

  pisarna@odvetnik-marovt.si

Nepravdni postopek predstavlja civilni sodni postopek odločanja

Civilni nepravdni postopekNepravdni postopek je civilni sodni postopek odločanja. V to kategorijo spadata tudi pravdni postopek in postopek v delovnih sporih, ker se v njiju tudi odloča. Sem pa na primer ne spadata izvršilni in stečajni postopek, v katerih gre za konkretno izvršitev pravic.

Nepravdni postopek se začne:

  • po uradni dolžnosti; ali
  • na predlog udeleženca, ki mora vsebovati opis razmerja oz. stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

V nepravdnem postopku odloča sodnik posameznik, določena procesna dejanja pa lahko izven naroka opravi tudi strokovni sodelavec in sicer. Dejanja, ki jih strokovni sodelavec lahko opravi, so:

  • postavitev začasnega zastopnika;
  • postavitev pooblaščenca za sprejem pisanj;
  • izdaja sklepa o zavarovanju dokazov;
  • izdaja začasnih odredb;
  • zaslišanje pričo na domu.

Zakon narekuje, da lahko strokovni sodelavec opravi posamezna dejanja izven naroka, če zakon ne določa drugače. S tem, ko se pristojnosti strokovnih sodelavcev širijo, se razbremenjujejo sodniki.

Udeleženci nepravdnega postopka

Za razliko od pravdnega postopka, kjer nastopajo stranke, v nepravdnem postopku nastopajo udeleženci. V nepravdnem postopku ločimo 3 vrste udeležencev:

1. Formalni udeleženci – to sta:

  • tisti, ki vloži predlog (predlagatelj postopka); in
  • tisti, zoper katerega je predlog vložen (nasprotni udeleženec).

2. Materialni udeleženci – to so:

  • tisti, na kogar se odločitev nepravdnega sodišča neposredno nanaša; in
  • tisti, katerih pravni interes bi bil z odločitvijo nepravdnega sodišča neposredno prizadet - tudi tretja oseba ima lahko status materialnega udeleženca, če utegne biti njen pravni interes z odločitvijo nepravdnega sodišča prizadet.

3. Zakoniti udeleženci - tisti, ki jih zakon izrecno (taksativno) našteva, da lahko sodelujejo v postopku. 

Pravna sredstva zoper nepravdni postopek

Civilni sodni postopekTudi zoper nepravdni postopek obstajajo določena pravna sredstva, in sicer pritožba in revizija ter obnova postopka. Pritožba je redno, suspenzivno, devolutivno, dvostransko pravno sredstvo, kar pomeni, da je dovoljena samo proti nepravnomočnim sodnim odločbam, da odloži nastop pravnomočnosti in izvršljivosti, da o njej odloča sodišče višje stopnje ter da imata obe stranki možnost prispevati gradivo za odločanje o pritožbi. Revizija v nepravdnem postopku načeloma ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Poseben primer glede dopustnosti revizije tako predstavlja zapuščinski postopek. Obnova v nepravdnem postopku je načeloma dopustna, razen če zakon določa, da je ni. V večini primerov je obnova postopka tako prepovedana v primeru ureditve osebnih stanj in družinskih razmerij.