01 230 12 13

  pisarna@odvetnik-marovt.si

Odškodninsko in delovno pravo

V slovenskem pravnem redu poznamo dve vrsti odškodninskih odgovornosti – poslovno in neposlovno. Ko do škodnega dogodka pride, je pametno poiskati odvetniško pomoč. Odvetnik bo skupaj s stranko pregledal dokumentacijo ter ocenil odškodnino do katere bi bila oškodovana stranka upravičena ter nato pripravil odškodninski zahtevek.


Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka morajo biti izpolnjeni štirje pogoji:

  • obstoj škode,
  • protipravnost škodnega ravnanja,
  • krivda storilca ter
  • vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo.

 

V odškodninski zahtevek se vključi odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti povzročene pri zdravljenju, odškodnina za duševne bolečine, kot so strah, telesne poškodbe in skaženosti ter smrt bližnjega, v odškodninski zahtevek pa se lahko vključi tudi odškodnina za nastalo premoženjsko škodo, ki jo lahko razdelimo na:

  • navadno škodo: škodo, ki zaradi škodljivega ravnanja nastane,
  • izgubljeni dobiček: za kolikor bi se dobiček povečal, če škodnega ravnanja ne bi bilo in
  • škodo posebne priljubljenosti: če je imela stvar za posameznika posebno vrednost in je bila uničena naklepno ali iz velike malomarnosti, lahko le-ta zanjo zahteva višjo denarno odškodnino.

 

Odškodninski zahtevek za nepremoženjsko škodo ni zmeraj smiseln, saj o nepremoženjski škodi ne moremo govoriti že, če je prišlo do kakršnegakoli posega v pravno zavarovane osebnostne dobrine, pač pa, šele, ko intenzivnost in trajanje bolečin oz. strahu in druge okoliščine primera to opravičujejo. Višina odškodnine na podlagi odškodninskega zahtevka je v tem primeru odvisna predvsem od samega obsega nastale škode.

Odškodninski zahtevek je potrebno nasloviti na povzročitelja škode oz. na njegovo zavarovalnico. Lahko govorimo tudi o odškodninskem zahtevku zoper državo ali o odškodninskem zahtevku delodajalca. V primeru, da zavarovalnica odškodninski zahtevek v celoti zavrne ali je sporna višina odškodnine, se odvetnik za odškodnine zoper takšno odločitev pritoži na posebno komisijo pri zavarovalnici. Če omenjene komisije pri zavarovalnici ni, ali če je bil odškodninski zahtevek naslovljen neposredno na povzročitelja škode, lahko odvetnik zoper povzročitelja škode vloži odškodninsko tožbo, s katero pooblaščen odvetnik v imenu stranke zahteva plačilo zneska, ki ga opredeljuje odškodninski zahtevek, povečanega za pravdne stroške.

Pravda teče pred pristojnim civilnim sodiščem, končna višina odškodnine pa je običajno podvržena mnenju sodnega izvedenca, ki poda strokovno mnenje o dejanskemu obsegu posameznih zatrjevanih postavk škode.

Kadar zbiramo med najemom odvetnika in odškodninskega podjetja, je zmeraj racionalneje izbrati odvetniško storitev, saj bodo odškodninska podjetja plačilo prejela neposredno iz odškodnine, medtem ko odvetnika plača zavarovalnica. Zraven tega pa je potrebno izpostaviti, da odškodninska podjetja zadeve navadno vlagajo po vzorcih, kar nemalokrat vodi v dejstvo, da zadeve sploh ne prevzame pravi strokovnjak.