01 230 12 13

  pisarna@odvetnik-marovt.si

Prekrškovno pravo je zajeto v širšem delu kazenskega prava

Dan danes se teorija še zmeraj ukvarja z vprašanjem, kam uvrstiti prekrškovno pravo. Nekateri teoretiki se nagibajo k uvrstitvi med kazensko pravo, spet drugi trdijo, da je prekrškovno pravo bolj podobno upravnemu pravu. Novejša teorija navaja, da je prekrškovno pravo del kazenskega prava v širšem pomenu besede, slednjemu pa se je v veliki meri približala tudi slovenska ureditev.

Kako razlikovati med prekrški in kaznivimi dejanji?

Pri razmejevanju med prekrški in kaznivimi dejanji se moramo vprašati, katera pravno zavarovana dobrina je z nekim dejanjem ogrožena ali celo prizadeta. Zakon o prekrških, ki predstavlja temeljni vir prekrškovnega prava, prekršek opredeljuje kot dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti in je kot tako določeno kot prekršek ter je zanj predpisana sankcija za prekršek. Vidimo torej, da je intenziteta napada na pravno zavarovano dobrino v primeru prekrška veliko manjša, kot v primeru kaznivega dejanja.

Medtem, ko je kazensko pravo urejeno v Kazenskem zakoniku, je prekrškovno pravo urejeno v Zakonu o prekrških (ZP-1). Za razliko od kaznivega dejanja, pri katerem govorimo o krivdi, pri prekrškovnem pravu govorimo o odgovornosti posameznika za določen prekršek. Da lahko posameznika štejemo za odgovornega za določen prekršek, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • ravnanje osebe v nasprotju s predpisi,
  • kršitev zakona, uredbe vlade ali odloka samoupravne lokalne skupnosti,
  • izključitev odgovornosti ni mogoča,
  • ravnanje je storjeno z naklepom oz. iz malomarnosti.


Prav tako za prekršek ni predpisana kazen, pač pa sankcija, ki je običajno milejša in posameznika prizadene v manjši meri kot kazen, ki je izrečena za kazniva dejanja.

Prekrškovno pravo - sankcijaZakon o prekrških neznatnega pomena

Institut prekrška neznatnega pomena

Ne smemo pa pozabiti na institut prekrška neznatnega pomena, ki predstavlja temeljni pogoj za uporabo oportunitnenega načela prekrškovnega organa. Prekršek neznatnega pomena je v Zakonu o prekrških definiran kot prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oz. ne bo nastala škodljiva posledica.

Obramba v prekrškovnem postopku je prav tako pomembna kot v kazenskem postopku

Tudi v prekrškovnem pravu je obramba stranke izjemno pomembna, zato je priporočljivo, da se že ob morebitni uvedbi postopka prične sodelovanje s strokovno usposobljeno osebo – odvetnikom za prekrškovno pravo – ki bo stranki svetovala in ji pomagala pri reševanju postopka, uvedenega zoper njo.